Ženska v belem kimonu je leposlovno delo, ki je nastalo na podlagi resničnih dogodkov. Bralec se sooča s krutimi resnicami zapletenih medčloveških odnosov. Pisateljica Ana Johns je spretno prepletla sedanjost in preteklost ter vanju vtkala zgodbo obeh glavnih likov: še ne osemnajstletna Naoko Nakamura je v 50-ih letih 20. stoletja pred težko odločitvijo: naj bo poslušna in se omoži s fantom, ki ji ga je izbrala družina, ali naj posluša svoje srce? Odločitev jo postavi pred težke preizkušnje.

Na drugi strani sveta je Tori Kovač, ki skrbi za bolnega očeta. Tik pred smrtjo ji oče zaupa, da je nekoč živel »še drugo« življenje. Nepričakovano priznanje in skrivnostno pismo jo bosta pripeljala na Japonsko, kjer bo odstrla koprene z ljubezenske zgodbe dveh mladih ljudi prejšnje generacije iz dveh koncev sveta, se soočila s strahovi in bolje spoznala sebe in očeta.

Srečanje je za obe izjemno spoznanje in osvobodita se svojih notranjih stisk … Naoko ugotovi: ‘Žalost in sreča ne mineta. Zakopljeta se nam globoko v telo in postaneta del naših kosti. Le ljubezen je. Le resnica. In to moja.’

Do srca seže tudi njeno spoznanje o prepletenosti navidezno posameznih usod: ‘Izpovedala sem se Hajimejevi hčerki in se takrat zavedla, da zgodba ni bila le moja, ampak tudi Jinina, Hatsujina in Sorina, zgodba vseh zaljubljenih parov, mladih žensk in vojakov, ki so morali skozi nepredstavljive odločitve in stiske. Bila je zgodba vseh otrok, ki so se jim rodili, stoterih otrok, ki so jih posvojili, in tisočerih, ki niso preživeli.’