Kadar otroci zagledajo pošast, se vedno prestrašijo. Pošastim se to zdi nepravično in zato protestirajo!

Pošasti vedo, da so nekateri med njimi kosmati in grdi, da imajo strašne kremplje in zobe ter da se grozljivo oglašajo. Toda tudi pošasti  imajo čustva; občutijo žalost, prizadetost in tudi veselje. Otroke prosijo, naj jih kljub vsemu imajo vsaj malo radi.