Anja Tuckermann odpira vrata grozljivemu prostoru stiske in bolečega lebdenja, skozi katerega se brezvoljno in prestrašeno giblje posiljeno dekle. Na robu neznosnega se bijeta brezup in zmaga. Nešteta vprašanja in tisto največje: Ali sem sama kriva za to? Srce je kričalo – usta molčala, misel je odplavala – noge obstale.

Strah ji je rezal drobovje in koža se je ježila ob misli na moškega. Pravi prijatelji in pozoren fant so si brezupno prizadevali očistiti razbolelo dušo in slabotno telo – povsod je videla grabežljive roke posiljevalca.

Morala se je odločiti … in sprejeti sebe, svojo kožo in otopele čute. Pustiti spoznanju, da najde svoje mesto neme priče v srečnih trenutkih prihodnosti.