Amy se je že navadila živeti v nenehnem strahu, previdnosti in obvladovanju svojih nadnaravnih sposobnosti. Vedela je, da jo sovražna organizacija še vedno išče tako kot ostale »proizvode« projekta Crescent. Nikoli ni v javnosti prehitro tekla, ni prisluškovala pogovorom v sosednjih učilnicah ali izdala, da si nehote zapomni prebrano besedilo do vejice natančno. Za razliko od ostalih otrok je bilo njeno najljubše mesto sprostitve – šola. Učitelji so jo imeli radi. Vedno je vse opravila odlično, bila je vljudna in prijetna učenka. A nekega dne se je s prihodom nove, nadomestne učiteljice vse spremenilo. Ob misli nanjo je Amy dobila kurjo polt. Bila je prepričana, da jo je učiteljica »vzela na piko« in temu je morala narediti konec!

Odprla je učiteljičino torbo in v njej zagledala … svojo fotografijo. Učiteljica je vstopila in zagrnila zavese učilnice. Ko se je Amy zbudila in videla, da so od njenih genetsko zanimivih nohtov ostali samo štrclji, pa se je prav od srca nasmejala.