“Ime mi je Klemen Slavec. Star sem dvanajst let. Ker ponavadi ne govorim veliko, ljudje mislijo, da sem žalosten. Veliko časa preživim sam, zato so dostikrat zaskrbljeni, da je z mano kaj narobe. Da imam mogoče kakšne resne probleme, ali celo prikrivam nekaj, česar se sramujem. Skoraj kot nekakšna bolezen.

Ampak jaz sem zelo redko žalosten in se skoraj nikoli ne dolgočasim. Vsaj ne tolikokrat kot vsi ostali otroci.”

Kadar je potrebno napisati nekaj smešnega na vsaj štirih straneh, vam zagotavljam, da se bo Klemen Slavec izkazal za pravega mojstra… Niti Lučka Postovnik tega ne bo zanikala.