Mariah Frederichs

Recent Post

René Goscinny

René Goscinny (1926–1977) je soustvarjalec Asterixa,

Volk Valter – med magijo, humorjem in toplino

Ko José-Luis Munuera ustvari strip, je

Slikanice, ki odpirajo oči in srca

Brendan Wenzel je sodobni avtor in

Zakaj je dobro brati – in kako najti čas za knjige

Branje je ena izmed najbolj preprostih,

Nora Roberts

Nora Roberts že 20 let pri

Diane Chamberlain

je priznana avtorica, napisala je več

Most Readed Post

René Goscinny

René Goscinny (1926–1977) je soustvarjalec Asterixa,

Volk Valter – med magijo, humorjem in toplino

Ko José-Luis Munuera ustvari strip, je

Slikanice, ki odpirajo oči in srca

Brendan Wenzel je sodobni avtor in

avtorica zgodovinskih kriminalk z junakinjo Jane Prescott

Zgodovinsko ozadje avtoričinih romanov

New York leta 1910. Konec tako imenovane zlate dobe velemesta, ko je New York City nenadoma postalo mesto izjemne arhitekture, nebotičnikov, podzemne železnice, javne razsvetljave, Centralnega parka in dolgih mostov, ki so povezali nekoč oddaljena mestna okrožja. To je bil tudi čas porajajoče se podjetniške družbe v ZDA in novih bogatašev.

Kot vsako obdobje razcveta ima tudi to svojo temno plat. Prvo desetletje dvajsetega stoletja je bil v New Yorku tudi čas izjemnega nasilja; šele nekaj desetletij po državljanski vojni, se vrstijo atentati, streljanje in bombne eksplozije različnih organizacij. Neizprosni delovni pogoji silijo nižje sloje k uporu in spremembam.

Obdobje pred prvo svetovno vojno nam je lahko v svarilo. Zaradi masovnega bogatenja na novo obogatenih povzpetnikov to obdobje marsikdo poveličuje in pozablja na številne prikrajšane in na tragične krivice, ki so se dogajale na plečih zatiranih.

Glavna junakinja je pisateljico nagovorila

»Povedala bom. Povedala bom površno, …«

S temi besedami je pred desetimi leti Jane Prescott nagovorila Mariah Fredericks. Pisateljica je bila sredi ustvarjanja neke druge knjige in je pomislila: »Če mi ta gospa končno ne pove, kar ima za povedati, se lahko kar takoj razblini v vesolju knjižnih junakov.« Toda … gospa je bila vztrajna; v sebi je nosila skrivnost, staro več kot sto let in ni se želela umakniti, dokler njene zgodbe pisateljica ni zapisala.

Mariah Fredericks je najprej zaznala prepričljiv glas junakinje Jane Prescott in jo že na začetku prepoznala kot dostojno, uglajeno mlado dekle ter vedela, da je njeno delovno mesto diskretne narave. To ni sodobna ženska, saj se izraža zelo previdno in preveč natančno za današnje čase. Toda ravno tako ni iz davne preteklosti; to je ženska dvajsetega stoletja.

Jane ni slavna ne bogata, temveč je služabnica, ena izmed tistih »malih ljudi« iz preteklosti, ki poznajo resnico o neslavnih dejanjih ravno zato, ker jih v vrtincu burnih dogodkov nihče ni opazil.

Jane je avtorico peljala na začetek dvajsetega stoletja, ko so bogate newyorške družine potrebovale služabnike in v čas velikih družbenih sprememb, ko je bilo tudi ženskam brez znatnih finančnih sredstev omogočena določena mera samostojnosti in svobode. To zgodovinsko ozadje je tudi zrcalo, ki odseva naše sodobne strahove in družbene napetosti. Takrat, tako kot sedaj, je družbo razjedala neenakopravnost. Priseljenci so predstavljali ceneno delovno silo – skoraj kot blago za enkratno uporabo. Delavski razred se je začel upirati tudi z nasiljem. To je bil čas dinamita in diamantov in pisateljica se je odločila, da je to ozadje čudovit začetek Janine pripovedi.

Jane Prescott

Avtorica nam Jane Prescott  predstavi kot prijetno mlado damo srednje rasti brez izstopajočih telesnih potez in zaradi nevpadljivosti je zelo primerna za služabnico. Njeni lasje so rahlo kodrasti, najverjetneje rjavi, vsekakor pa ni svetlolasa, črnolasa ali rdečelasa. Ima sive oči in nasmešek, ki je včasih presenetljivo nagajiv. Jane Prescott je bistra, dojemljiva mlada ženska, izvrstna poslušalka in opazovalka, ima prijeten smisel za humor in vsakega posameznika oceni glede na njegovo osebnost in ne glede na njegov položaj. Izredno je naklonjena svoji varovanki, premožni dedinji Louise Benchley, hkrati  pa je z vsem srcem predana tudi svoji prijateljici iz otroštva, Ani, ki je anarhistka.

Jane je ena izmed tistih odličnih detektivk, ki v sebi nosijo določeno osamljenost. Ker je odraščala brez staršev, je to za vedno oblikovalo njen nezaupljivi značaj. Junakinja pa se seveda tudi razvija in spreminja. Kot mlado dekle si prizadeva, da svoje delo opravlja korektno, deloma zaradi značajske naravnanosti, deloma zaradi svoje negotovosti. Srečanja s krutostjo in krivico jo sprva zelo pretresejo. Z izkušnjami in ko tragedija oplazi celo njeno družino, pa si pridobi več jasnosti in samozavesti ter svobodomiselnosti.

Junakinja spoznava tudi sladkosti romantične zaljubljenosti, vendar se ji ne naivno predaja, saj predstavljajo veliko čustveno tveganje. Romantična ljubezen je detektivsko delo drugačne vrste: kdo je ta oseba? Kakšen je njegov namen? Ali mu lahko zaupam? Ob tem seveda Jane spoznava tudi svoje šibke in močne plati.

New York City je pisateljičino rojstno mesto, kjer živi vse življenje in v vanj je zaljubljena. Še vedno se včasih po mestu sprehaja z očmi obiskovalca in prevzema jo energija, osebnosti ter zgodovina tega velemesta. Spremlja in sprejema spreminjajoči se utrip mesta tako, kot bi ga tudi njena junakinja Jane.

Avtorica trdi, da so kriminalni romani iz te zbirke v resnici pripovedi Jane Prescott. Avtorica vsak roman sicer zaključi z enim od zgodovinskih dogodkov v tem obdobju toda pravi, da je le tipkarica Jane Prescott in upa, da bodo bralci uživali v njeni družbi tako kot uživa tudi sama.