zakaj so njegovi romani tako priljubljeni?
Guillaume Musso je svetovno priznani avtor, ki je že deseto leto zapovrstjo najuspešnejši francoski pisatelj. Njegovi romani, ki prestopajo meje žanra, so prevedeni že v 40 jezikov.
Musso – maestro v preseganju žanrov
Izvrsten pisec napetih ljubezenskih zgodb s podtoni nadnaravnega, je že od prvega romana leta 2001, spletel močno vez s svojimi bralci. Za ljubitelje popularne literature je vsak nov roman priljubljenega francoskega pisatelja težko pričakovano doživetje.
Zgodbe so ustvarjanje posebnega sveta, kjer je življenje boljše.
Slavni pisatelj se je rodil leta 1974 v Antibesu na francoski rivieri in je leposlovje vzljubil že kot otrok, saj je kot deček preživel veliko časa v javni knjižnici, kjer je bila zaposlena njegova mati. K pisanju zgodb pa ga je spodbudila učiteljica francoščine, ki ga je prijavila na tekmovanje za najboljšo kratko zgodbo. Napisal je fantazijsko zgodbo in osvojil nagrado. Od takrat ni nikoli več odložil pisateljskega peresa.
Študij, dolga potovanja v Združene države Amerike, kjer je vzljubil New York in se za nekaj časa zaposlil kot prodajalec sladoleda, pa tudi osebni doživljaji, vse to je obogatilo njegovo domišljijo in literarno ustvarjanje. Po študiju socialne ekonomije je služboval kot učitelj na vzhodu in jugu Francije in izdal svoj prvi roman. Bralce pa je resnično prevzel s svojim drugim romanom In potem … Ljubezenska zgodba, prežeta s podtoni nadnaravnega, je obeležila začetek njegove izjemne in neomajne pisateljske kariere.
Za Guillauma Mussoja je pisanje nadaljevanje branja in je njegov najljubši način, kako pobegniti od vsakodnevnih težav. Prav frustracije, s katerimi se ljudje dnevno soočamo, mu predstavljajo navdih in ga spodbujajo k pisanju. Tako kot Anaïs Nin, tudi Musso meni, da pisatelji pišejo zato, da si ustvarijo svet, v katerem lahko živijo.
Bralci vseh starosti in družbenih slojev
Po njegovih romanih posegajo tudi tisti ljudje, ki niso strastni bralci. Avtor je prepričan, da je to zato, ker knjig ne piše le za izbrano peščico literarnih navdušencev, temveč za širši krog bralcev. »Ko začnem pisati roman, ne razmišljam o tem, ali bo knjiga uspešnica. Zame je bolj pomembno, da se moje knjige dotaknejo src. In mislim, da je to tisto, kar bralce mojih romanov pritegne, saj prepoznajo, da ni moj namen le »serijsko produciranje romanov«.
Pisatelj je vsakokrat presenečen, ko k njemu pristopi kateri od ljubiteljev njegovih romanov: njegovi bralci so namreč vseh starosti in obeh spolov; toda največ je mladih bralcev, na kar je še posebej ponosen, saj se s svojim delom očitno dotakne tudi tistih generacij, ki se praviloma raje sproščajo ob video igricah in stripih kot ob branju romana.
Z mešanico literarnih zvrsti se približa bralcu
Musso je prepričan, da je za pisatelja največji uspeh to, da knjiga bralca tako očara in prevzame, da je ne želi spustiti iz rok, dokler je ne prebere. Napetost in negotovost sta v pripovedi ključnega pomena, zato se vedno trudi, da je inovativen in izviren. Kot pisatelju mu je zelo pomembno tudi to, da bralec začuti, kar doživljajo njegovi junaki, zato vsakega junaka poskuša razviti v globino. Tako njegovi junaki niso enodimenzionalni superjunaki.
Pri snovanju zgodbe je avtor pozoren na to, da je zgodba privlačna, zato posega po sodobnih stilih pripovedi; bralca potegne naravnost v dogajanje, v središče zgodbe, nato pa se prepusti svetu junakov, ki je poln zapletov, preobratov in presenečenj ter obenem zaupa svojim občutkom, da bo našel dobro rešitev, ko se bo zgodba zavozlala. »Najbolj vznemirljivi trenutki pri pisateljskem ustvarjanju so pravzaprav presenetljivi zapleti. Kadar junaki poskušajo uiti pisateljevem nadzoru in prevzeti zgodbo, se zgodijo najbolj nepričakovane stvari,« pravi Musso.
Poleg mešanice kulturne raznolikosti je v njegovih delih mogoče zaznati določeno svobodo in užitek v prestopanju literarnih žanrov z namenom, da bi osvetlil posamezen družbeni problem na nekoliko lahkotnejši način, a kljub vsemu na trdnih temeljih pripovedništva.
Avtor vedno oblikuje romane tako, da jih je mogoče brati vsaj na dveh nivojih; bralci se lahko izgubijo v zgodbi in se prepustijo čustvenem doživljanju glavnih junakov; lahko pa stopijo korak nazaj in zgodbo ocenijo z refleksijo o človeški usodi, o smislu življenja, o občutkih strahu in zapuščenosti, o novih priložnostih v življenju … Dekle iz romana tako raziskuje odnos med resničnim in izmišljenim, hkrati pa je roman romantična komedija, triler, pustolovski roman in refleksija o literaturi.
Bralci zaznajo, da jih pisatelj v posamezni knjigi namenoma vodi skozi več žanrov. Avtor trdi, da je to zato, ker bi si takšne knjige želel brati tudi sam. Že v najstniških letih je bil njegov okus za branje eklektičen; rad je bral velike klasike pa tudi »žanrsko leposlovje« kot so fantazijski romani in kriminalke ter sodobno tuje leposlovje. Na njegovo pisateljsko ustvarjanje in domišljijo vplivajo tako sodobno gledališče in film kot tudi ameriške televizijske nanizanke. Njegovi romani se velikokrat berejo kot filmi. Avtor pravi, da sodi v generacijo, ki so jo zaznamovali filmi na videokasetah in možnost neskončnega ponavljanja ogleda prizorov. Na tak način je zgodbo mogoče razgraditi in tako razumeti njeno zgradbo in tehnike. Musso je prepričan, da je to vplivalo na njegovo pisanje, ki je zelo vizualno, vsebuje postanke in napetosti, ki se skozi pripoved stopnjujejo.
Na koncu svojih romanov se avtor, namesto svojim najbližjim, vedno zahvali bralcem. Na vprašanje, zakaj je tako, pisatelj odgovarja: »Zato ker sem to dolžan. Bralci so vsa ta leta doživljali z menoj ter stali ob strani mojim junakom in njihovim zgodbam. Moje zgodbe so vzeli za svoje, da so odsevale v njihovem življenju. Za moj uspeh so zaslužni prav moji bralci in zahvala na koncu romana je še najmanj, kar jim lahko poklonim … Kot sem že večkrat dejal: največji ponos občutim takrat, ko na podzemni železnici vidim ljudi, ki berejo moje romane. Saj sta ravno popularna literatura in čisti užitek, ki sem ga ob branju knjig občutil kot otrok, tudi mene vodila k temu, da sem branje vzljubil.«