Chandra kar ne more verjeti v svojo veliko srečo. Fant, ki so ji ga starši izbrali za moža, je videti sodobnih nazorov in brez predsodkov. Prepričana je, da je pred njima prijetno skupno življenje. Po poroki se ženin vrne k svojim domačim, Chandra pa se jim pridruži ob koncu šole. Tedaj pa se njena pričakovanja popolnoma razblinijo … Sama v zatemnjeni sobi poskuša ostati močna in obdržati lastno identiteto … ona je vendar Chandra in ne bo se vdala v usodo. »Ime mi je Chandra. Ne bom dovolila, da bi se moje ime pozabilo.«