Nina je dosegla starost, v kateri je dojela, da je življenje z bogatim in uspešnim moškim ne more osrečiti, kajti v njunem zakonu je smeh že zdavnaj zamrl. To je tudi starost, pri kateri je sicer dojela, da je duševno odrasla, da pa se odraslost kaže tudi na telesu, ki pri štiridesetih ni več rosno mlado. In tako se po razvezi odseli iz bogataške četrti in si poišče prvo stanovanje, ki je zares njeno, tudi če je bistveno manjše in starejše kot mondena vila nekdanjega soproga. Najde si delo, ki se mu je po poroki odpovedala: zaposli se v založbi, ki potrebuje uspešnico, da bi se ohranila. Ko pa se naveliča vračati v prazno, samotno stanovanje, sklene, da se ne bo podila za moškimi, temveč si omisli psa, čigar zgode in nezgode bo z nasmehom spremljal vsak, ki je kdaj imel opravka s štirinožcem.